Članek pregledal in odobril Dr. Ibtissama Boukas, zdravnica specialistka družinske medicine
Po podatkih ima danes vsak drugi Francoz bolečine v hrbtu. Zlo, ki je lahko vsakodnevno zelo onesposobljivo, tudi če nima hujših posledic za zdravje. Seveda niso vse bolečine v hrbtu enake. Dejansko so nekateri lahko bolj ali manj resni, drugi pa benigni. To še posebej velja za sindrom manjše medvretenčne motnje, bolj znan pod akronimom DIM.
Ta članek vam ponuja več podrobnosti o tem sindromu.
Pojdite neposredno na razdelek, ki vas zanima
Opredelitev
Koncept, ki ga je ustvaril Dr. Robert Maigneje sindrom manjše medvretenčne motnje se nanaša na vse bolečine vretenčnega izvora, mehanske in refleksne narave. Pravzaprav ne gre za anatomsko lezijo, ampak za fasetno lezijo nizke intenzivnosti ali lezijo diska. Dejansko lahko sindrom manjše medvretenčne motnje sedi le na ravni mobilnih elementov hrbtenice ali vretenčnega mobilnega segmenta.
Z drugimi besedami, njegovo delovanje je na splošno koncentrirano le na ravni medvretenčne ploščice, interapofiznih sklepov ter ligamentov in muskulature.
Natančneje, sindrom manjše medvretenčne motnje je posledica poškodbe mehkega tkiva in/ali mišično-ledvenega zvina. Da bi bolje razumeli koncept, je pomembno vedeti, da je človeško telo sestavljeno iz 33 vretenc med seboj povezani od zgornjega do spodnjega dela, in sicer:
Kot smo že omenili, manjša medvretenčna motnja je posledica benigne disfunkcije na ravni vertikalnega mobilnega segmenta. To področje je še posebej obremenjeno, saj je zelo mobilno.
V podrobnostih je vzrokov za nastanek sindroma manjše medvretenčne deformacije veliko. Poleg ugotovljene patologije se pojavi predvsem zaradi slabe posturalne navade. Dejansko je slaba drža sedenja čez dan ali napačno stanje dejavnik, ki lahko povzroči bolečine v hrbtu.
Med vzroki za manjšo medvretenčno motnjo najdemo lažne gibe ali celo funkcionalno preobremenitev ali travmo. Pomanjkanje telesne aktivnosti, mišična oslabelost, debelost itd. so tudi dejavniki, ki lahko povzročijo dolgoročno DIM.
simptomi
Za sindrom manjše medvretenčne motnje je značilna vrsta navedena bolečina v povezavi z draženjem hrbteničnih živcev in motnjami posteriornega vretenčnega interapofiznega sklepa. Med simptomi lahko navedemo:
Dorzalne bolečine v ramenih, ki se lahko pogosto pojavijo pri šiviljah, strojepiskah, računalniških strokovnjakih, likalnicah ali celo delavcih na tekočem traku.
Bolečina v prsih (prekordialna bolečina), ki je lahko še posebej moteča med globokim vdihom.
Abdominalna, urološka ali ginekološka psevdovisceralna bolečina.
Sindrom manjše medvretenčne motnje v večini primerov ostane več let neprepoznan. Dejansko je diagnozo pogosto težko postaviti, saj je klinične znake zelo težko interpretirati. K temu je dodana množica in lokacija različnih simptomov ter pomanjkanje znanja o tej temi. Poleg tega so bolečine, ki jih opisujejo pacienti, pogosto vzrok za neprilagojeno medicinsko oskrbo ali celo nepotrebne kirurške posege.
Za odkrivanje manjše medvretenčne motnje je treba opraviti klinični pregled, katerega cilj je predvsem ugotoviti vzrok bolečine. Običajno je to ročna palpatorna preiskava.
Načeloma se bolečina odkrije s palpacijo in stiskanjem trapeza natančneje v višini angularja scapule in interscapular D5-D6. Ta palpacija omogoča oceno gibljivosti vratne hrbtenice po Maignovem zvezdnem diagramu.
Nato se za preverjanje različnih gibov na ravni vratne hrbtenice uporabljajo tudi fleksija, ekstenzija, rotacija v desno, rotacija v levo, naklon v desno in naklon v levo.
Nazadnje, diagnoza poteka preko dorzalnega dekubitusa, ki omogoča palpacijo-rolanje vratne hrbtenice. Namen tega je ugotoviti, ali obstaja bolečina na ravni C4-C5 in C5-C6 ali C6-C7.
Manevri, ki jih uporablja zdravnik
Natančneje, zdravnik se opira na 3 manevre, da potrdi benigno, mehansko naravo bolečine in predvsem, da ugotovi prisotnost ali ne degenerativnih lezij:
Ta manever je sestavljen iz počasnega pritiska na vretence, da se povzroči globoka bolečina ali poveča bolečina, ki je bila prvotno povzročena na ravni tal, ki trpi.
Pritisk-trenje na zadnje sklepe
Zahvaljujoč izbirnemu gibu prisilne rotacije vretenca v desno in nato v levo je cilj tega manevra izvajati pritisk na hrbtenico pregledovane regije, da bi dali natančen pomen priporočene manipulacije.
Pritisk na interspinozni ligament
Za informacijo, interspinozni ligament je v primerjavi z drugimi zelo občutljiv na pritisk. Pritisk v tem predelu je torej namenjen ugotavljanju nestabilnosti vretenc ali temu, kar običajno imenujemo hipermobilnost.
Vzporedno s to palpatorno preiskavo lahko opravimo tudi diferencialno diagnozo, da ugotovimo, da bolečina ni povezana z cervikalna brahialna nevralgija ali sklepna ali periartikularna patologija rame.
Za potrditev ali poglobitev diagnoze se lahko priporočijo tudi dodatni pregledi, kot sta rentgen ali MRI (slikanje z magnetno resonanco). Ti so namenjeni poudarjanju degenerativnih lezij ali pa jih ne izključujejo.
zdravljenje
Če manjša medvretenčna motnja ne povzroča dovolj hude bolečine, da bi vplivala na vsakdanje življenje, je pomembno vedeti, da lahko nezdravljena IMD povzroči izboklina diska (ali druga diskopatija), zlasti med fizičnim naporom. Zato je pomembno, da tega ne jemljete zlahka.
V podrobnostih lahko obvladovanje bolečine temelji zlasti na manipulaciji hrbtenice. To mora nujno opraviti zdravnik z diplomo manualne medicine ali drug specialist (fizioterapevt, osteopat, kiropraktik ipd.) po popolnem predmanipulativnem kliničnem pregledu in dobro postavljeni diagnozi.
Praviloma lahko simptomi zelo hitro izginejo zaradi dela na prizadetih vretencih. Včasih se celo zgodi, da za popolno ozdravitev zadostuje ena sama seja. Kljub temu so pri nekaterih bolnikih morda potrebni 2 do 3 ali več sej, preden občutijo občutno olajšanje. Vendar bodite previdni, neustrezne manipulacije lahko poudarijo bolečino.
Tem spinalnim manipulativnim tretmajem je mogoče dodati tudi rehabilitacijski program. To običajno temelji na dekontrakcijskih masažah, kineziterapiji (fizioterapiji) ter nežnem aksialnem raztezanju in krepitvi vratne muskulature. Glavni namen tega rehabilitacijskega programa je popraviti držo, predvsem pri sedenju, in razbremeniti hrbet.
Če vam je bil članek všeč, ga delite na svojih družbenih omrežjih (Facebook in drugih, s klikom na spodnjo povezavo). Tako boste lahko svojim sorodnikom in prijateljem, ki trpijo za istim stanjem, koristili nasvete in podporo.
